saaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa je napisal/a: ↑Jah, tebi ima poroka "velik pomen", njemu pa dol visi in mu je neka komedija. Sori, samo ga čisto razumem. In zakaj bi moral popustiti ravno on? Ker tebi "veliko pomeni". No, njemu pa "veliko pomeni", da se NE poroči. In kaj zdej?
Ti njega ravno toliko ne šljiviš, kot on kao tebe ne. Si ti pripravljena kaj popustit? Ali boš zamenjala pomembnost enega pildka z "ljubeznijo svojega življenja"? Bo pildek prevladal? No, toliko o tem, koliko je tebi pomemben PARTNER.
Da bi moj partner razmišljal na tak način, da me celo lahko zapusti, če se ne poročiva - bi se jaz resno vprašala, koliko rad me ima.
ker tebi je ta "pomembnost poroke" zameglila um in presojo.
Sicer se tega vprašanja sploh nočeš lotit, to se vidi iz tvojih odgovorov, ker si precej arogantna - ko en majhen otrok cepetaš "to je meni pomembno, to je "nadgradnja (halo?)", to je ful bistveno" - si se kdaj vprašala, od kje ti te ideje?
Ker namreč to so zgolj ideje, vsajene v tvojo glavo in z realnostjo nimajo nobene zveze. Poroka je nekaj, kar je popolnoma preživeto. Bila je bistvena nekoč, ko so bile ženske odvisne od moških in se jih je s tem na nek način zavarovalo, da jih dedec glih ni brcnil na cesto, ko se jih je naveličal. In pa, da se je vedelo, čigavi so otroci, ker beseda "pankrt" je bila včasih huda stvar.
Danes, v 21.stoletju je to vse mimo. Ljudje so - no, vsaj nekateri, nekateri pa še zdaj ne, očitno - dozoreli, da vejo, da šteje dejanska ljubezen, ne pa neki pildki in obredi in zaobljube. Ti hočeš neko garancijo, da bo tale tipček še malo bolj tvoj, kot je. Ne govori, da ne gre za garancijo, ker točno za to gre. Posesivna si, fantu se pa neumno zdi. In ima prav. Kupit ljubezni ne moreš, prisilit nekoga, da je s teboj, ne moreš, kljub tisočerim zaobljubam, prihodnosti se pač ne da garantirati, lahko le TU IN ZDAJ veš, ali nekoga ljubiš. In če bi ga res ljubila, takih pomislekov ne bi imela. Ti hočeš sklenit dober deal, dobiti življenjsko partijo.
vse ok, samo ne skrivaj to za preobleko ljubezni. Jaz bi na mestu tvojega partnerja razmišljala o tem, da je čas za razhod, pa ne zaradi razlilnih mnenj, ampak ker bi s takim ravnanjem, kot ga imaš ti, čutila, da tu ne gre za pravo ljubezen, ampak za željo po lastninjenju.
če želiš biti nekje vpisana kot lastnik živega bitja, si nabavi rodvniškega psa. tam bojo vsi dokumenti pošlihtani.
Ljudje pa smo izven teh idiotizmov in ne pripadamo nikomur, lahko le delimo svojo življenjsko pot z nekom, DOKLER GRE. Ti se ne moreš sprijazniti z dejstvom, da se vsaka zveza lahko konča in hočeš imeti še tisto garancijo - ja, garancijo! - da bo vsaj malo dlje kao zdržala, ali pa da bo vsaj ločitev težja.
Kot rečeno, nauči se ljubit ali pa si kupi psa.